V obmorskem kraju Horli na obali Črnega morja, ki je pod rusko okupacijo, je bil v novoletni noči med ukrajinskim napadom ranjen državljan Srbije. Po navedbah guvernerja regije Herson Vladimirja Salda, ki ga je na položaj imenovala Moskva, je do incidenta prišlo med praznovanjem v lokalni kavarni. Saldo je dogodek označil za teroristični napad ukrajinskih sil na civilno infrastrukturo. Poškodovani srbski državljan je po napadu poiskal zdravniško pomoč v lokalni bolnišnici. Ukrajinske sile so v novoletnem obdobju stopnjevale napade z brezpilotnimi letalniki in raketami na cilje v zasedenih regijah, medtem ko Rusija trdi, da so tarče predvsem civilni objekti, kar pa neodvisni viri in zahodne obveščevalne službe pogosto označujejo za del širše propagandne dejavnosti Kremlja.

V požaru v baru na smučišču Crans-Montana je bil poškodovan 23-letni Predrag Janković (prej naveden kot M. J.) iz Srbije. Utrpel je opekline na obeh dlaneh, preživel pa je, ker je tik pred izbruhom požara šel na teraso prižgat cigareto.

Veleposlanik Republike Srbije v Švici Ivan Trifunović je sporočil, da uradnih informacij o morebitnih srbskih žrtvah v požaru, ki je zajel bar Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, še ni. Kljub pomanjkanju uradnih podatkov lokalnih oblasti je družina enega srbskega državljana veleposlaništvu že prijavila njegovo pogrešanje. Veleposlaništvo v Bernu je v stalnem stiku s švicarskimi pristojnimi organi, ki še vedno ugotavljajo identiteto žrtev in obseg poškodb prizadetih v požaru. Za zdaj švicarska stran srbskim diplomatskim predstavnikom še ni posredovala uradne potrditve o poškodovanih ali preminulih državljanih Srbije, vendar se preiskava dogodka nadaljuje s ciljem razjasnitve vseh okoliščin in usode pogrešane osebe.

V luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v novoletni noči prišlo do katastrofalnega požara in eksplozije v baru Constellation, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 47 ljudi, 115 pa je poškodovanih. Številni poškodovani so še vedno v kritičnem stanju, zato se oblasti bojijo, da bo število smrtnih žrtev še narastlo. Med pogrešanimi je tudi 31-letni srbski državljan Stefan Ivanović, ki je v lokalu opravljal delo varnostnika. Njegova družina in srbsko veleposlaništvo sta že v stiku s švicarskimi oblastmi, medtem ko iskanje preživelih in identifikacija trupel še potekata. Intervencijske službe so ob prihodu na prizorišče opisale razmere kot vojno stanje, saj je bila identifikacija žrtev zaradi stopnje ožganin izjemno otežena. Prva uradno identificirana žrtev je najstnik Emanuel Galepini. Preiskava o vzroku tragedije še poteka, vendar so prve navedbe prič kazale na možnost uporabe pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru, kar je povzročilo takojšen vžig stropa in posledično silovito eksplozijo.

V luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je na silvestrovo prišlo do silovite eksplozije in požara v enem izmed lokalnih klubov, v katerem je po prvih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, več kot 115 pa je poškodovanih. Ognjeni zublji so objekt v celoti uničili in za seboj pustili pravo razdejanje. Švicarske reševalne službe še vedno preiskujejo prizorišče tragedije in iščejo morebitne preživele v ruševinah. Med pogrešanimi po dogodku je tudi 31-letni državljan Srbije, Stefan Ivanović, ki je v klubu opravljal delo varnostnika. Njegova družina je sporočila, da z njim niso uspeli vzpostaviti stika od trenutka nesreče. Kljub temu da so bili nekateri posamezniki po eksploziji še kratek čas dosegljivi, o usodi Ivanovića trenutno ni uradnih informacij. Švicarske oblasti nadaljujejo z identifikacijo žrtev in ugotavljanjem vzroka za nastanek eksplozije.

Veleposlaništvo Republike Srbije v Švicarski konfederaciji je po siloviti eksploziji in požaru v baru v ekskluzivnem smučarskem središču Crans-Montana vzpostavilo stalen stik z lokalnimi oblastmi. Po prvih uradnih podatkih srbsko diplomatsko-konzularno predstavništvo ni prejelo informacij, da bi bili med žrtvami ali poškodovanimi državljani Srbije. Srbski diplomati so poudarili, da so zaradi izjemnih razsežnosti nesreče in zahtevnosti identifikacije podatki sprva prihajali počasi. Preiskava o vzrokih za tragični dogodek v švicarskih Alpah še vedno poteka, medtem ko so švicarske službe za nujno pomoč na terenu oskrbovale večje število ljudi. Veleposlaništvo v Bernu ostaja v pripravljenosti za nudenje morebitne konzularne pomoči, vendar za zdaj ne razpolaga s podatki, ki bi kazali na vpletenost srbskih državljanov v incident. Švicarski preiskovalni organi so omejili dostop do območja tragedije, da bi ugotovili natančen vzrok eksplozije, ki je pretresla znano zimovališče.

Odnosi Srbije z Združenimi državami, Rusijo in Evropsko unijo so se v zadnjih mesecih precej spremenili. Namesto stabilnosti in zaupanja se pojavljajo sankcije, prepovedi izvoza, ostra sporočila tajnih in javnih služb ter izostanki s srečanj, kar predstavlja izziv za srbsko zunanjo politiko.

Rusija je izrazila pripravljenost EU in NATO pisno zagotoviti, da ju ne bo napadla. Sergej Rjabkov je ponovil, da Rusija nima agresivnih ciljev. Hkrati je Đilas ocenil, da EU ni dovolila gradnje Južnega toka skozi Srbijo, na kar se Rusija ni mogla odzvati zaradi višje sile, medtem ko Putin meni, da se Srbija ne more sklicevati na enake argumente kot Rusija.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po sestanku o energetski stabilnosti države izjavil, da so korak bliže rešitvi za NIS. Zagotovil je, da ni razloga za paniko, saj je dovolj dizla, kerozina, mazuta in bencina vsaj do 15. januarja.

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je pozdravil aretacijo Milorada Kovačevića v Črni gori. Kovačevića Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki in zločinov na območju Grubišnega Polja med Domovinsko vojno. Hrvaška je v stiku s črnogorskimi oblastmi.

Ameriška služba za carine in zaščito meje je izdala nalog za zadržanje blaga tovarne Linglong iz Zrenjanina, ki proizvaja avtomobilske pnevmatike. Ukrep je bil sprejet zaradi dokazov o prisilnem delu v proizvodnji. Carinski uradniki bodo zadržali pošiljke pnevmatik v vseh ameriških pristaniščih.

Aleksander Bocan-Harčenko je izjavil, da je Gaspromnjeft v sodelovanju s srbsko vlado zagotovil nemoteno poslovanje NIS-a kljub sankcijam, kar ni vplivalo na potrošnike.

Ruski diplomat Jurij Pilipson je pohvalil Srbijo, ker kljub pritiskom ohranja prepoved izvoza streliva "sumljivim izvajalcem". Pilipson je poudaril, da Moskva ceni to potezo kot načelno stališče Beograda, ki ostaja partner Rusije kljub vplivu Zahoda.

Združene države Amerike pozivajo k doslednemu izvajanju sporazuma o poti k normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo, ki je bil dosežen februarja 2023 s posredovanjem Evropske unije.

Največja zasebna indijska rafinerija nafte, Reliance Industries, je ponovno začela uvažati rusko nafto, čeprav veljajo ameriške sankcije proti ključnim ruskim proizvajalcem. Podjetje je začasno prekinilo nakupe ruske nafte po uvedbi sankcij proti Rosneftu in Lukoilu, vendar je ponovno vzpostavilo dobavo, kar je ključnega pomena za stabilizacijo dobav in zmanjšanje posledic sankcij.

Kremlj je zanikal poročila ameriške obveščevalne službe o Putinovih načrtih za osvojitev delov Evrope in Ukrajine, ter zatrdil, da so informacije neresnične. Dmitrij Peskov je komentiral te navedbe. Kiril Dmitrijev naj bi v Miamiju pridobil informacije o ameriških kontaktih z Ukrajinci in Evropejci. Putin naj bi evropske politike žaljivo označil za 'svinje'.

Britanska vlada je zmanjšala finančno pomoč za Zahodni Balkan, ki ga premier Keir Starmer označuje kot ključnega za varnost Združenega kraljestva zaradi ruskega vpliva. Sredstva za boj proti ruskemu vplivu in dezinformacijam v regiji so se zmanjšala za 40%. Starmer je dejal, da je regija vitalnega pomena za nacionalno varnost Velike Britanije.

V Beogradu je potekala Ambasadorska konferenca, ki jo je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve Srbije. Predsednik Vučić je na konferenci ponovil, da je Kosovo del Srbije in da o tem ni debate. Napovedal je, da ima Srbija določene stvari "v sefu", vendar ni specificiral, kaj to pomeni.

V Beogradu se je začela dvodnevna ambasadorska konferenca v organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve Srbije. Predsednik Vučić je na konferenci dejal, da je Kosovo del Srbije in da o tem ni debate. Napovedal je, da se bo Srbija borila za svoje interese in da bo po potrebi razkrila določene informacije. Poudaril je tudi, da se zaradi globalnih okoliščin spreminja vloga ambasadorjev, zato mora Srbija okrepiti prisotnost v Aziji, Afriki, Južni in Centralni Ameriki.

Šef delegacije EU v Srbiji, Fon Bekerat, je izjavil, da globoka politična in družbena polarizacija, ki jo še poslabšuje konfrontacijski ton v javnem diskurzu, predstavlja glavno oviro za dialog in reforme v Srbiji ter njeno približevanje Evropski uniji. Poudaril je, da je pogrdljiv in žaljiv jezik, usmerjen proti novinarjem, političnim nasprotnikom, civilni družbi ali mednarodnim partnerjem, nesprejemljiv in ne sodi v državo, ki si prizadeva za vstop v EU.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal božična in novoletna voščila številnim tujim državnikom, pri čemer je iz seznama prejemnikov v Evropski uniji izpustil večino voditeljev. Iz Kremlja so sporočili, da so bili med redkimi evropskimi prejemniki novoletnih poslanic slovaški premier Robert Fico, madžarski predsednik vlade Viktor Orbán in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ruski predsednik je voščilo naslovil tudi na novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izbor prejemnikov odraža trenutna diplomatska zavezništva in napetosti med Rusijo in Zahodom. Medtem ko so odnosi z večino članic Evropske unije zaradi ruske agresije v Ukrajini na najnižji ravni, Putin ohranja stike z voditelji, ki zagovarjajo bolj nevtralno ali Moskvi naklonjeno politiko. Fico in Orbán sta v preteklosti večkrat pozvala k normalizaciji odnosov in mirnemu reševanju sporov, kar Kremelj interpretira kot konstruktivno držo. Vključitev Donalda Trumpa na seznam pa nakazuje na pričakovanja Moskve glede morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki po njegovem nastopu mandata.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da je ustaštvo na Hrvaškem primerna ideologija. Njegova izjava je bila odziv na komentar hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki je ustaški pozdrav "Za dom spremni" označil za logičnega in normalnega.

Srbija je Nemčiji izročila 44-letnega moškega, ki naj bi bil vpleten v trgovino s kokainom, ki jo je vodila organizacija »Firma«. Preiskava poteka tudi na območju reke Ren-Majna.

V Beogradu je potekala konferenca z naslovom "Politizacija vojnega zločina v Srebrenici", na kateri so udeleženci zanikali genocid in trdili, da se je v Srebrenici zgodil vojni zločin, ne pa genocid. Poudarili so, da trditve o genocidu oddaljujejo Srbe in Bošnjake ter da se zločin politizira proti Srbom. Izraelski zgodovinar Gideon Grajf je izjavil, da dogodek v Srebrenici nima predpogojev za genocid.

Predsednik Komisije za izginule osebe srbske vlade, Veljko Odalović, je ocenil, da priznanje enostransko razglašene neodvisnosti Kosova s strani Bahamov predstavlja kršitev sporazuma. Dodal je, da se to ne bi smelo dogajati, dokler dialog med Beogradom in Prištino ne prinese rezultatov, in pričakuje odziv Evropske unije.

Sprejetje ameriškega zakona o avtorizaciji nacionalne obrambe (NDAA) je v Srbiji in na Zahodnem Balkanu sprožilo vprašanja o njegovem dometu in možnih posledicah. Zakon, ki ga je sprejela ameriška administracija, odpira razprave o tem, kako bo vplival na regijo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Hrvati v Podgorici lahko počnejo, kar hočejo, in da je on kriv za vse, vključno s primerom Lora in ladjo Jadran. Dodal je, da se Srbija oborožuje, da bi odvrnila morebitne agresorje, pri tem pa opozoril na sodelovanje Prištine, Albanije in Zagreba pri izdelavi bojnega vozila ‘šota’.

V Bačkem Petrovcu so se zbrali nezadovoljni državljani slovaške narodnosti v Vojvodini, da bi protestirali ob obisku slovaškega predsednika Petra Pellegrinija. Protest so spremljale tudi policijske enote, udeleženci pa so izrazili nezadovoljstvo, ker jih policija potiska in trdi, da ogrožajo varnost.

Nigerijske oblasti so potrdile, da so izpustili vseh 130 šolarjev in učiteljev, ki so bili novembra ugrabljeni iz katoliške šole St. Mary's v zvezni državi Niger. Učenci naj bi se vrnili v glavno mesto države, Minno, v ponedeljek.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je 24. decembra opravil telefonske pogovore s predsednikom Srbije, predsednikom Kazahstana Kasim-Žomartom Tokajevim in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom.

Verniki so se zbrali v različnih cerkvah po Bolgariji, da bi poslušali božične liturgije. V Razgradu je oče Georgi vernikom zaželel, da bi božja milost dosegla vsako srce in dom. V Targovištu je oče Slavčo Prodanov zaželel medsebojno ljubezen in Kristusa med ljudmi. V Pazardžiku je liturgijo vodil arhijerejski namestnik Bojan Kočev, v Plevenu pa oče Milen, ki je prebral patriarhovo in sinodsko poslanico.

Evropska unija je poudarila, da vztraja pri spoštovanju suverenosti Somalije, potem ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland. Afriška unija je izrazila zaskrbljenost, da bi vsak poskus spodkopavanja somalijske suverenosti ogrozil mir in stabilnost v Afriki, ter zavrnila izraelsko priznanje. Poudarili so tudi ozadje nastanka in neodvisnosti Somalilanda.

Podpredsednik stranke Srbija Center, Duško Lopandić, je ostro kritiziral odločitev srbskega predsednika Aleksandra Vučića o bojkotu vrha Zahodnega Balkana v Bruslju. Ocenil je, da gre za "gesto samoizolacije", ki škoduje Srbiji in dodatno slabi njen mednarodni položaj. Lopandić je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi zunanje politike SNS, ki jo je označil za "Instagram diplomacijo", ter opozoril na možnost izgube sredstev EU in povečano zadolževanje Srbije na Kitajskem.

Predsednik Vučić je izjavil, da je s slovaškim predsednikom Petrom Pelegrinijem razpravljal tudi o predstavitvi Slovaške na specializirani razstavi Ekspo 2027 v Beogradu. Pellegrini je obiskal Slovake v Bačkem Petrovcu, kjer ga je sprejel Vučić.

Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija ostaja na evropski poti, vendar meni, da nima podpore nobene velike sile. Dodal je, da so bili pogovori z Evropsko unijo o REM (Regulator elektronskih medijev) ponižujoči in da je Srbija pristajala na neumnosti.

V Albaniji so katoliški in pravoslavni verniki praznovali božič z mašami v Tiranë in Fieru. V tiranski katedrali 'Sv. Pavel' je msgr. Arjan Dodaj vodil polnočno mašo, medtem ko so se pravoslavni verniki zbrali v katedrali 'Vstajenje Kristusa'. Župan Tirane, Erion Veliaj, je vernikom zaželel enotnost in mir. Predsednik Bajram Begaj je iz katedrale 'Vstajenje Kristusa' pozval k večji ljubezni in pomoči šibkejšim. At Nikolla Kodheli pa je pozval k večji veri v Boga.

Revolverji s policijskimi oznakami iz Srbije so končali v rokah ameriških prodajalcev orožja. Kultura posedovanja orožja v Združenih državah Amerike je močno prisotna, kar dokazujejo tudi blogerji na YouTube kanalu »Classic Firearms«, ki imajo več kot 1,6 milijona sledilcev. V svojih predstavitvah ponujajo nasvete o orožju, primerjave med kalibri in prodajajo orožje iz celega sveta, vključno s tistim iz Srbije.

Poslanske skupine PSG-SDA Sandžaka - Partija za demokratsko delovanje in Zeleno levi front so v srbski Narodni skupščini predložile predlog zakona o razveljavitvi sporazuma med Srbijo in Rusijo o ustanovitvi srbsko-ruskega humanitarnega centra v Nišu.

Kosovski premier v odstopu, Albin Kurti, je v intervjuju za AFP dejal, da bi morala Kosovo in Srbija normalizirati odnose. Poudaril je, da je ta proces težaven, še posebej z avtoritarnim režimom, ki ne priznava Kosova in ne sprejema zločinov iz preteklosti. Kurti je predčasne parlamentarne volitve na Kosovu označil za odločilne.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izrazil nezadovoljstvo nad tem, da Beograd ni doživel večjih korakov naprej od administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Vučić je izrazil razočaranje glede tarif in sankcij proti NIS, ter obtožil Albanijo in Kosovo.

Rusija je podpisala pogodbo o udeležbi na specializirani razstavi Ekspo 2027 v Beogradu in postala 131. država, ki je potrdila sodelovanje. Aleksej Gruzdev, komisar Ruske federacije za Ekspo 2027, je poudaril, da se Rusija intenzivno pripravlja na razstavo, kjer bo ruski paviljon poudarjal poseben odnos s Srbijo, osrednja tema pa bo 'Play to be'. Pogodbo so v Beogradu podpisali komisar za Ekspo Jagoda Lazarević, direktor Ekspo 2027 Beograd Danilo Jerinić in Aleksej Gruzdev.

Gospodarska zbornica Srbije (PKS) bo prihodnje leto organizirala udeležbo srbskih podjetij na najmanj štirih mednarodnih sejmih na Kitajskem in vodila najmanj deset poslovnih delegacij. PKS bo dvakrat letno organizirala različne dogodke, s ciljem spodbujanja gospodarskega sodelovanja med Srbijo in Kitajsko.

Pošta Srbije je predstavila skupno izdajo priložnostnih poštnih znamk Srbija-Indonezija, ki obeležuje dolgoletne prijateljske odnose med državama in prispeva k ohranjanju njune kulturne dediščine. Na znamkah in koverti so prikazani simboli obeh držav.